Najstarejše predmete iz srebra, ki segajo 3400 let pr.n.št. so arheologi našli v Egiptu. Dokaz so tudi nekatere risbe na najstarejših piramidah, ki prikazujejo ljudi, ki delao s kovino. Domneva se, da prikazujejo pridobivanje srebra iz rude. Dokazi o uporabi srebra v obdobju okoli leta 900 pr.n.št. obstajajo tudi v pisni obliki, našli pa so jih v Indiji. Znano je, da so srebro že pred prihodom prvih Evropejcev poznali in uporabljali tudi Američani.
Pridobivanje srebra
Srebro je redka kovina. Ocenjuje se, da ga je v zemeljski skorji le 0,1 delec na milijon delcev. Nahaja se tudi v morski vodi, vendar pa je tam število delcev še manjše kot v zemlji in znaša 0,01 delec na milijon delcev.
V naravi se srebo lahko nahaja v čisti obliki, kot zlitina zlata in drugih kovin ali v mineralih kot sta npr. argentit in chlorargyrite. Zanimiv pregled različnih oblik v katerih se srebro v naravi pojavlja je objavljen tukaj.
Rude bogate s srebrom so že zdavnaj pošle. Danes se večino srebra pridobiva iz rud z zelo majhno vsebnostjo srebra, vse od tisočinke unče (0,000028349 kg) pa do 100 unč (2,8349 kg) na tono. Srebro se večinoma pridobiva kot stranski produkt pri pridobivanju bakra, zlata, svinca in pri refiniranju cinka. Najprej se iz rude izloči primarna kovina, iz ostankov pa s pomočjo kemikalij pridobijo srebro, katerega dokončno ekstrahirajo z elektrolizo.
Največji proizvajalci srebra na svetu so Mehika, Peru, Združene Države Amerike, Kanada, Poljska, Čile in Avstralija. ZDA premore 76 rudnikov.
Srebro v argentitovi rudi, Rudniško območje Andres del Rio, Batopilas, Chihuahua, Mehika, dimenzije: 5 x 4 x 2 cm vir: © AllMinerals/JohnBetts-FineMinerals,
Srebro je kemijski element s simbolom Ag in atomskim številom 47. V periodnem sistemu je uvrščen med prehodne kovine. Oznaka Ag izhaja iz latinske besede argentum. Indo-evropski koren besede arg pomeni “siv” ali “bleščeč”, grška besedaargos pa pomeni “bel” ali “bleščeč”.Tališče srebra je pri 961.5°C, vrelišče pa med 2000°C in 2200°C. Srebro je neaktivna kovina in načeloma v čistem zraku ne reagira. Reakcija se zgodi, če je v zraku žveplo. V tem primeru nastane na površini srebra srebrov sulfid, ki je viden kot temen madež. Takšen madež, lahko očistimo s kemijskimi preparati za čiščenje srebra, za preprečevanje madežev pa je edina rešitev glazura srebra oz. neizpostavljanje srebra zraku.
Srebro je bela kovina z zelo visoko optično reflektivnostjo, najvišjo električno prevodnostjo in najvišjo termično prevodnostjo med vsemi kovinami, izredno dobro se pulira, srebrovi halidi pa so foto občutljivi.Kot prehodna kovina je srebro enostavno za obdelavo. Njegove mehanske lastnosti namreč omogočajo najboljšo obdelavo med vsemi kovinami. Lepo se oblikuje z raztezanjem (npr. vlečenje v žico), kovanjem (npr. izdelava tankih listov) ali upogibanjem. To kar je v nekaterih primerih pri srebru prednost je v drugih primerih slabost. Da bi dosegli večjo trdnost se namreč namesto čistega srebra uporabljajo tudi zlitine srebra in drugih kovin. Primer takšne uporabe je najbolj razširjeno takoimenovano “Sterling Silver” srebro s čistino 92,5%, preostalih 7,5% običajno predstavlja baker in/ali druge kovine. Takšna zlitina je trša, manj dovzetna za obrabo in je obstojnejša. “Sterling Silver” se največkrat uporablja za nakit in ornamente.
Zaradi zgoraj naštetih lastnosti je srebro kovina, ki ima širok spekter uporabe. Največ se denimo uporablja v fotografiji, kateri po porabi sledi uporaba za kontakte v elektronskih napravah, prevodnikih in akumulatorjih. Pogosto je v obliki srebrnega nakita, ornamentov, v gospodinjstvu (pladnji, krožniki, pribor,…), v numizmatiki, kot investicija, kjer ima največkrat obliko kovancev ali palic, v zgodovini pa se je uporabljalo kot plačilno sredstvo oz. denar. Uporablja se v zobozdravstvu, vedno več pa ga uporabljajo v medicini za dezinfekcijo ran in za medicinsko orodje. Da deluje antibakterijsko in dezinfekcijsko je ugotovil že oče medicine Hipokrat. Feničani pa so ga uporabljali za posode v katerih so hranili vodo, vino in kis, da se ne bi pokvarili.Uporablja se tudi v prehrambeni industriji v barvilih za živila, kjer je označeno z E174 in je odobreno s strani Evropske unije.Srebro je rahlo toksično. V primeru nepravilne izpostavljenosti kemijskim oblikam srebra, prahu ali zmesi srebra se lahko zaradi kopičenja srebra v telesu, koža in oči obarvajo modro. Bolezen je poznana pod imenom argyria. Čeprav ni smrtno nevarna je zaradi kozmetičnih razlogov nezaželjena. Tveganje za razvoj omenjene bolezni predstavlja tudi koloidno srebro, ki se v alternativni medicini uporablja kot zdravilo za vse mogoče, kljub temu, da znanost še ni potrdila kakršnihkoli blagodejnih učinkov.
